Koncerti Recenzije  Biografija Bone Man Diskografija Delavnice
 

CHARLIE McMAHON

Didgeridoo virtuoz z več kot 40-letnimi izkušnjami igranja je imel v Sloveniji tri uspešne koncerte (Ljubljana, Nova Gorica in Celje) in štiri razprodane delavnice igranja na didgeridoo. Zaradi velikega zanimanja nas je Charlie ponovno obiskal poleti v mesecu juliju/avgustu. Tudi tokrat je vodil dve delavnici igranja didgeridooja.

KUD France Prešeren - Ljubljana

 Koncerti

marec 2003: KUD - Ljubljana, Mostovna - Nova Gorica, MC - Celje

Charlie McMahon se nam je predstavil s solo nastopi. Začel je z akustičnimi skladbami in končal z kompletnim repertoarjem z albuma Bone Man. Trance didgeridoo glasba, ki jo je ustvaril je neizpodbitno plesna. S 140 biti (udarci) na minuto je ustvaril prave hardcore didgeridoo rife nasnete v več nivojih hkrati. V skladbah igra zvok didgeridooja in vokalov tako veliko vlogo, da potrebe po zvočnih vložkih drugih instrumentov ni bilo čutiti. Posnetek koncerta si lahko ogledaš na SiOLovih straneh.

julij/avgust 2003: Trnfest - Ljubljana, Mediteran Festival - Izola

Charlie McMahon je nastopal s svojo mednarodno različico zasedbe Gondwana. Spremljala sta ga bobnar Sergej Randjelovič - RunJoe (Slovenija), član večih slovenskih zasedb in reggae/soul saksofonist Nathan Cross (Nova Zelandija).

Glasbo kakršno igrajo v tej zasedbi bi lahko poimenovali 'didgeridoo groove' s primesmi elementov acid jazza. Občutki, ki jih ustvarijo s tovrstnim zvokom, poslušalce zlahka zazibajo v ritmu, mirnejši deli skladb pa dodajo dimenzijo neomejenega prostora primernega za ustvarjanje občutkov lebdenja.

TrnFest: KUD France Prešeren - Ljubljana

Fotografije z nekaterih koncertov si lahko ogledaš v dogodkih v sliki.

vrh

 Delavnice

Termini delavnic, vsebina, trajanje, cena, prijave, ...
 

vrh

 Recenzije

Recenzije McMahonovih solo koncertov iz marca 2003:

delavnica in koncert, recenzija SiOL

album Bone Man, recenzija SiOL

napoved, SiOL

koncert, recenzija ŽVPL

napoved, ŽVPL

intervju in reportaža, RTV SLO - Sobotna noč

Videospot skladbe Monga z albuma Xenophon. (povezava hitrosti vsaj 700 kb/s)

Posnetek Charlijevega koncerta iz ljubljanskega kluba KUD France Prešeren.  19 marec 2003 (povezava hitrosti vsaj 700 kb/s)

vrh

 Charlie McMahon - biografija

Z didgeridoojem se je Charlie prvič srečal že pri petih letih. Po ogledu nekega filma, ki govori o posvojitvi aboridžinskega otroka, ga je popolnoma prevzel način življenja aboridžinov. Poistovetil se je z malim posvojencem in začel igrati sprva kar na plastične cevi namenjene vodovodni inštalaciji. Takrat, v daljnem letu 1956, se začenja ta nenavadna zgodba. Sprva Charlija ni podpiralo in razumelo prav veliko ljudi, saj tradicija avtohtonega prebivalstva ni bila spoštovana. Prvo vzpodbudo je začutil šele mnogo kasneje, leta 1968, ko je preko televizijskega zaslona videl nastop Davida Blanasija.

Mostovna - Nova Gorica

Pri šestnajtih je igral le za zabavo s prijatelji na kitarah in bobnih. Charlijevo nadarjenost za glasbo je opazila tudi učiteljica glasbe, ko je pred začetkom pouka igral klavir. Vendar so se upi v tej smeri glasbenega razvoja razblinili že v naslednjem mesecu, ko je Charliju eksplozija odtrgala roko. Temu je botrovalo njegovo zanimanje za fiziko, kemijo in izdelovanje raket, saj je bil njegov cilj zaposlitev v Avstralski obrambni industriji. Od nesreče naprej se je izboljšal njegov učni uspeh, vpisal se je na syidneysko univerzo in tam spoznal ljudi s katerimi je začel igrati ezoterično in rock glasbo. Univerzo je končal z odličjem, kar je bil eden izmed vzrokov da je lahko začel na univerzi voditi seminarje. Že leto za tem, pri triindvajsetih, ga je premamil klic divjine.

V divjini je spoznal da lahko s kljuko počne stvari za katere je mislil, da jih ne bo mogel početi nikoli več. Naučil se je graditi preproste stvari iz lesa kamenja in cementa. Rabil je protiutež polpreteklemu akademsko usmerjenemu načinu življenja. Po treh letih se je zopet zaposlil. Preko oglasa so iskali človeka z univerzitetno izobrazbo za delo na odročnih puščavskih predelih v različnih aborodžinskih skupnostih. Začelo se je Charlijevo šestletno poslanstvo. Zaradi opuščanja represivnih zakonov sredi sedemdesetih so aboridžini postajali svobodnejši. Naloga ki mu je bila zaupana je bila poročanje o razvoju v teh skupnostih in pomoč pri pridobivanju pitne vode. Kmalu so ga ti preprosti ljudje, po naravi nomadi, med katerimi nekateri še desetletje v preteklost niso vedeli za belega človeka, privzeli za svojega. Ljudstvo Pintubi mu je nadelo družinsko ime Tjapangardi. Starejši člani klana so mu razkrivali njihov način življenja in ga vodili na dolga potovanja v puščavo.

Aboridžini so si v resnici prizadevali vrnitve v puščavo, ne pa življenja na odmerjenem koščku zemlje ob gosteje naseljenih področjih. Charlie jim je lahko pri željenem načinu življenja pomagal z olajševanjem garaškega pridobivanja vode. Učil jih je iskati podzemne vodne vire. Po nekaj uspešnih najdbah podzemne vode je po letu in pol za pol leta odšel v ameriko. V ameriki se je srečal in soustvarjal z glasbeniki kot so Taj Mahal, Jerry Garcia, Snake Finger, Jonathan Ritchman (pionir punka) in drugimi. Ob povratku leta 1981 je Charlie začel razmišljati o ustanovitvi svoje skupine, s temeljem na zvoku didgeridooja. S prijateljem klaviaturistom Petrom Carolanom sta ustanovila Gondwanaland. Plod njunega dela so skladbe izdane kasneje na albumu z naslovom Terra Incognita.

Ni trajalo dolgo ko so ga aboridžini zopet poklicali nazaj v puščavo. Pomagal jim je postavljati vodne črpalke na veter. To je počel do leta 1985. Le med najbolj vročima poletnima mesecema, Januarjem in februarjem, je delo zamrlo. To je bil čas ko se je lahko posvečal koncertom in turnejam s svojo zasedbo Gondwanaland ali z znano avstralsko rock skupino Midnight Oil, s katero je igral na njihovi svetovni turneji leta 1984. Leto pred tem, 1983, je v času letnega premora izdal LP Tera Incognita. To je bila prva plošča na kateri je bil posnetek didgeridooja igranega na sodobnejši način, neodvisen od tradicije aboridžinov. Charlie je v duetu Gondwanaland posnel še tri LP albume, Let the Dog out leta 1986, Gondanaland leta 1988, dve leti kasneje pa še zadnjega z naslovom Wildlife.

Po šestih letih dela v puščavi se je Charlie posvetil skupini, ki je bila postajala vedno bolj aktivna. Pridružil se ji je bobnar Eddy Duquemin in glasba, ki jo je izvajal sedaj trio, je postala bolj ritmično definirana. Kot skupina so preigravali svojo zvrst glasbe v najrazličnejših okoljih, vendar le po Avstraliji. Od ministrstva za kulturo niso dobili podpore za obisk Evrope zgolj iz razloga, ker po rodu niso bili aboridžini. Kot glasbena zasedba, ki so pri svojem ustvarjanju uporablja didgeridoo, instrument tesno povezan z aboridžinsko tradicijo, so homofobične izpade doživljali tudi drugod. V Brisbanu in Queenslandu naprimer, niso dobivali dovoljenj za nastope samo zato, ker se jih je pravoloma udeleževalo precejšnje število aboridžinov, ki v javnosti niso bili zaželjeni. Le v aboridžinskih skupnostih so bili vedno sprejeti z odprtimi rokami. Tudi vlada Charlija ni priznavala kot pristnega izvajalca na didgeridooju, zato so Gondwanaland ostali v nekakšnem zatišju. Leta 1992 so Gondwanaland izdali peti, zadnji album z naslovom Wide Skies. Tokrat v obliki zgoščenke (vse njihove stvaritve se danes dobijo na na CD-jih), za tem pa se je skupina razšla.

MCC - Celje (skladba Snake izvajana na Jožetov didgeridoo)

Charlie je nato začel iskati nove načine komponiranja didgeridooja v moderno glasbo, v tem letu njegovega zatišja pa se je na avstralski glasbeni sceni pojavila aboridžinska skupina Yothu Yindi. Začelo se je obdobje, ko je didgeridoo kot instrument, začel pridobivati na popularnosti.  Charlie se je preizkusil todi kot producent. Pod novim, vendar zelo podobnim imenom – Gondwana je leta 1994 izdal album Travelling. K nekaterim skladbam prispeva svoj del tudi pevec iz Arnhemlanda, Bobby Bunuggurr. Vrhunec je dosežen v skladbi Swarm, ki je napisana za simfonični orkester in jo Charlie leta 1999 izvaja s Sydneyskim mladinskim simfoničnim orkestrom na državni praznik Avstralije. Skladba je napisana v tonaliteti instrumenta, patentiranega pod imenom Didjeribone (križanec med didgeridoojem in pozavno) - še ena Charlijeva iznajdba iz osemdesetih let. Naslednji, sedmi po vrsti izide album Tjilatjila (1996). Tokrat pod njegovim imenom in novo melodično multitonično tehniko igranja na didgeridoo.

Osmi projekt Xenophon, izdan leta 1999, pripelje Gondwano na turnejo tudi v Evropo. Na odru so stali z glasbeniki kot so: Dr.John, Femi Kuti, Garbage & John Cale.  Gondwana je bila v tem obdobju vabljena na mestne odre, prav tako kot v aboridžinske skupnosti. S svojo glasbo so premoščali rasni razcep Avstralije. V letu 2000 so igrali na otvorili avstralskega paviljona največjega svetovnega sejma World Expo v Hannovru, ter na otvoritveni slovesnosti Paraolimpijskih iger v Sydneyu.

Charlie je sodeloval še naslednjimi različnimi imeni iz glasbene in filmske industrije po svetu. Z Wimom Wendersom pri filmu Until the end of the World, s Shio Tanimuro, japonskim romanopiscem, z glasbenimi skupinami Snakefinger, Midnight Oil, Janes Addiction, Hisashi Shirahama, Ed Kuepper, Ted Egan, John Williamson, Sunrize Band & Def FX. 

Charlie na spletu:

http://www.charliemcmahon.com/

http://www.didjeribone.com/

vrh

 Bone Man

Album Bone Man je izšel kot zadnji Charlijev projekt leta 2002 v samozaložbi Log Music. Na naslovnici je tri miljone star stromatolit – skala, v obliki lobanje. Predstavljala naj bi Avstralijo, starodavno, surovo in divjo celino. Tudi didgeridoo je povezan s kostmi, saj zvok in vibracija, ki jo proizvaja potujeta po instrumentu preko ustnic do lobanje - je zvok katerega slišiš in čutiš.

Kaj je bil Chalijev moto, ko je snemal didgeridoo za album Bone Man: »Naj vibrajoči zvok resonira v tvoji glavi!«. S poslušanjem albuma lahko okusimo kanček tega občutka, ki ga ima Charlie med igranjem v svoji glavi. Ko s pomočjo lastne inovacije, ki jo imenuje »face bass« (siezmični sistem, ki med igranjem, iz njegove ustne votline snema zvok) še enkrat potrjuje inovativnost pri zapisovanju novih zvokov. Glasba ki jo je ustvaril tokrat je neizpodbitno plesna. S 140 biti (udarci) na minuto ustvarja prave hardcore didgeridoo rife posnete v štirih ali celo petih nivojih hkrati. V skladbah igra zvok didgeridooja in vokalov tako veliko vlogo, da so bile potrebe po klaviaturskih in kitarskih vložkih skoraj zanemarljive.

Na CDju je osem skladb, ktere sta napisala v glavnem Charlie McMahon in Tony Wandeller, ki je pokril področje programiranja in obdelave zvoka. Na plošči sodelujejo tudi aboridžinski vokalist Bobby Bunuggurr (s Charlijem je sodeloval tudi na prejšnjih albumih) in programer Ed Dunquemin iz Warner Chappell Music.

vrh

 Diskografija Charlija McMahona

Poleg izdanih albumov je navedenih nekaj vzorčnih mp3 datotek izbranih skladb.

Neatere CD-je lahko kupite preko naših spletnih strani. Cena za kos je 3200 sit. Prejmete ga po pošti s plačilom po povzetju. 550 sit vam zaračunamo za stroške in izvedbo pošiljanja. V primeru naročanja izpolni spodnji obrazec. Ponudba velja do razprodaje zalog.

Hvala za izkazano zaupanje.

vrh